Stomach Health >> elodec Zdravje >  >> Q and A >> Bolečina v trebuhu

Hidronefroza – vzroki, simptomi in zdravljenje

Dejstva o hidronefrozi

Hidroureter opisuje otekanje sečevoda, cevi, ki povezuje ledvico z mehurjem. Povzroča bolečino.

  • Hidronefroza opisuje otekanje ledvic, ki je posledica nezmožnosti urina, da odteče iz ledvice v mehur.
  • Hydroureter opisuje otekanje sečevoda, cevi, ki povezuje ledvico z mehurjem.
  • Obstrukcija se lahko pojavi na kateri koli ravni v sistemu za zbiranje urina od ledvice do sečevoda do mehurja in sečnice.
  • Odvisno od lokacije in vzroka obstrukcije je lahko hidronefroza enostranska, pri kateri je prizadeta ena ledvica, ali dvostranska, ki vključuje obe.
  • Povišan pritisk, ki ga povzroča hidronefroza, lahko ogrozi delovanje ledvic, če se ne zmanjša v razumnem časovnem obdobju.
  • Simptomi hidronefroze so odvisni od tega, ali se oteklina pojavi akutno ali napreduje bolj postopoma. Če gre za akutno oviro, lahko simptomi vključujejo zvijačo bolečino, slabost in bruhanje.
  • Zdravljenje hidronefroze in hidroureterja je namenjeno obnovitvi odtoka urina iz prizadete ledvice. Glede na osnovni vzrok bo morda potrebna zdravila ali operacija za odpravo težave.

Kaj je hidronefroza?

Hidronefroza opisuje situacijo, ko je sistem za zbiranje urina v ledvicah razširjen. To je lahko običajna različica ali pa je posledica osnovne bolezni ali zdravstvenega stanja.

Običajno ledvice filtrirajo odpadne snovi iz krvi in ​​jih odlagajo v urin. Urin odteka v posamezne čašice (enojne =čaše), ki tvorijo ledvično medenico. Ta se izprazni v sečevod, cev, ki povezuje ledvico z mehurjem. Sečnica je cev, ki izprazni mehur.

Slika ledvic in sečnega sistema

Medtem ko je obstrukcija ali blokada najpogostejši vzrok za hidronefrozo, je lahko posledica težav, ki se pojavijo pri plodu (prenatalno) ali pa je lahko fiziološki odziv na nosečnost. Velik odstotek nosečnic razvije hidronefrozo ali hidroureter. Strokovnjaki menijo, da je to deloma posledica učinkov progesterona na sečevode, ki zmanjša njihov tonus.

Tehnično hidronefroza posebej opisuje dilatacijo in otekanje ledvice, medtem ko se izraz hidroureter uporablja za opis otekline sečevoda. Hidronefroza je lahko enostranska, ki prizadene samo eno ledvico, ali dvostranska, ki vključuje obe.

Zaplet hidronefroze, ki ni fiziološki, je zmanjšano delovanje ledvic. Povečan pritisk dodatne tekočine v ledvicah zmanjša hitrost filtracije krvi in ​​lahko povzroči strukturno poškodbo ledvičnih celic. To zmanjšanje funkcije je pogosto reverzibilno, če se osnovno stanje popravi, če pa se trajanje podaljša, je poškodba pogosto trajna.

Kaj vzroki hidronefroza?

Obstajajo številni vzroki za hidronefrozo, ki so razvrščeni glede na lokacijo otekline in ali je vzrok notranji (nahaja se v sistemu za zbiranje urina), zunanji (zunaj zbiralnega sistema) ali če je posledica spremembe v funkciji deli sečil.

Primeri intrinzičnih vzrokov za hidronefrozo

Ureter

  • Ledvični kamni. Najpogostejši razlog za enostransko hidronefrozo je verjetno ledvični kamen, ki povzroča obstrukcijo sečevoda. Kamen se postopoma premika iz ledvice v mehur, a če bi v sečevodu deloval kot jez, se bo urin vrnil nazaj in povzročil otekanje ledvic. To bi bilo razvrščeno kot notranja ovira.
  • Krvni strdek
  • Striktura ali brazgotinjenje

Mehur

  • Rak mehurja
  • Kamni v mehurju
  • Cistokele
  • Kontraktura vratu mehurja

Sečnica

  • Nezmožnost praznjenja mehurja (zadrževanje urina) iz kakršnega koli razloga lahko povzroči dvostransko hidronefrozo.
  • Striktura sečnice
  • Uretralne zaklopke
  • Rak sečnice

Primeri zunanjih vzrokov za hidronefrozo

Ureter

  • Tumorji ali raki, ki stisnejo sečevod in preprečujejo pretok urina. Primeri vključujejo limfom in sarkom, še posebej, če se nahajata v retroperitoneju, kjer se ledvice in sečnice nahajajo za vrečko, ki vsebuje črevesje.
  • Retroperitonealna fibroza
  • Sindrom vene jajčnikov
  • Rak materničnega vratu
  • Rak prostate
  • Nosečnost
  • Prolaps maternice
  • brazgotinjenje zaradi radioterapije

Sečnica

  • Hipertrofija ali otekanje prostate je pogost vzrok za zadrževanje urina in posledično hidronefrozo pri moških.
  • Rak prostate

Primeri funkcionalnih vzrokov za hidronefrozo

Mehur

  • Nevrogeni mehur ali nezmožnost pravilnega delovanja mehurja nastane zaradi poškodbe živcev, ki ga oskrbujejo. To se lahko pojavi pri možganskih tumorjih, poškodbah ali tumorjih hrbtenjače, multipli sklerozi in sladkorni bolezni med drugimi vzroki.
  • Vezikoureteralni refluks, pri katerem urin teče nazaj iz mehurja v sečevod. Primer je prenatalna hidronefroza, čeprav se lahko pojavi kadar koli v življenju.

Kaj so simptomi hidronefroze?

Neposredni simptomi hidronefroze so lahko ali pa tudi ne, odvisno od osnovnega vzroka.

Posamezniki z akutno hidronefrozo, na primer simptomi ledvične kolike zaradi ledvičnega kamna, se začnejo z akutnim pojavom intenzivne bolečine v boku ali hrbtu, ki seva v dimlje, povezane s slabostjo, bruhanjem in znojenjem. Bolečina s kolikami pride in gre, njena intenzivnost pa lahko povzroči, da se oseba zvija ali kotalja ali stopa v bolečini. V urinu je lahko vidna kri.

Kronična hidronefroza se sčasoma razvije in morda ni posebnih simptomov. Tumorji v medenici ali obstrukciji mehurja se lahko razvijejo tiho in oseba ima lahko simptome odpovedi ledvic. Ti so pogosto nespecifični in lahko vključujejo šibkost, slabo počutje, bolečine v prsih, težko dihanje, otekanje nog, slabost in bruhanje. Če pride do motenj elektrolitov, ker ledvice ne morejo uravnavati natrija, kalija in kalcija, lahko pride do motenj srčnega ritma in mišičnih krčev.

Kdaj naj poiščem zdravniško pomoč zaradi hidronefroze?

Oseba z akutno hidronefrozo običajno razvije močno bolečino in potrebuje nujno pomoč pri obvladovanju bolečine.

Kri v urinu ni nikoli normalna in je ne smemo prezreti. Najpogosteje je pri ženskah posledica okužbe mehurja, drugi vzroki pa so ledvični kamni, tumorji, občasno pa je povezan s slepičem.

Posameznike, ki imajo diagnozo hidronefroze in imajo zvišano telesno temperaturo, je treba takoj obiskati. Če pride do okužbe sečil in zmanjša pretok urina, obstaja nevarnost, da zbolite zaradi bakterijemije (bakterijska okužba krvnega obtoka).

Hidronefroza je resen nujen primer pri bolnikih z eno samo ledvico in če oseba verjame, da je ena sama ledvica ogrožena, je treba poiskati nujno medicinsko pomoč.

Kako se diagnosticira hidronefroza?

Diagnoza se začne z zbiranjem zgodovine simptomov, ki jih ima bolnik. Zdravstveni delavec bo postavil vprašanja, ki bodo usmerjala, ali je treba naročiti nadaljnje preiskave. Pregled bolnikove pretekle zdravstvene zgodovine in družinske anamneze je lahko koristen.

Odvisno od situacije in od tega, ali se simptomi pojavijo akutno, lahko fizični pregled razkrije občutljivost na boku ali na mestu, kjer se nahajajo ledvice. Pri pregledu trebuha lahko ugotovimo, da je mehur raztegnjen. Običajno se pri moških opravi rektalni pregled za oceno velikosti prostate. Pri ženskah se lahko opravi pregled medenice za oceno maternice in jajčnikov.

Laboratorijski testi

Glede na morebitno diagnozo se lahko naročijo naslednji laboratorijski testi.

  • Analiza urina za iskanje krvi, okužbe ali nenormalnih celic
  • Popolna krvna slika (CBC) lahko razkrije anemijo ali potencialno okužbo
  • Analiza elektrolitov je lahko v pomoč pri kronični hidronefrozi, saj so ledvice odgovorne za vzdrževanje in uravnoteženje njihovih koncentracij v krvnem obtoku.
  • BUN (dušik sečnine v krvi), kreatinin in hitrost glomerulne filtracije (GFR) so krvni testi, ki pomagajo oceniti delovanje ledvic.

Študije slik

Za oceno anatomije ledvic in postavitev diagnoze hidronefroze se lahko izvede CT trebuha. Zdravniku lahko tudi omogoči, da poišče osnovni vzrok, vključno z ledvičnimi kamni ali strukturami, ki stiskajo zbiralni sistem urina. Glede na situacijo in pomisleke zdravstvenega delavca se lahko CT izvede z ali brez kontrastnega barvila, ki se injicira v veno, ter z ali brez oralnega kontrasta (ki ga bolnik pije), da se oris črevesje. Najpogosteje za ledvične kamne ni potreben niti oralni niti intravenski kontrast.

Ultrazvok je še ena slikovna študija, ki jo je mogoče opraviti za iskanje hidronefroze. Kakovost testa je odvisna od spretnosti ultrazvoka za oceno struktur v trebuhu in retroperitoneju. Ultrazvok je neinvaziven, hiter postopek za presejalne namene, uporaben pa je tudi pri nosečnicah, kjer obstajajo pomisleki glede sevanja.

Intravensko pielografijo (IVP) je večinoma nadomestilo CT skeniranje, vendar ima vlogo pri diagnosticiranju nekaterih bolnikov in njena uporaba je zdaj omejena.

Rentgenske žarke KUB (rentgenski posnetek, ki prikazuje ledvico, sečevod in mehur) nekateri urologi uporabljajo za razvrstitev ledvičnega kamna kot radiogoste ali radiolucentne in lahko uporabijo rentgenske žarke KUB, da ugotovijo, ali se kamen lahko preseli navzdol. sečevod v mehur.

Kaj je zdravljenje za hidronefrozo?

Cilj zdravljenja hidronefroze je ponovni zagon prostega pretoka urina iz ledvic ter zmanjšanje otekline in pritiska, ki nastaja in zmanjšuje delovanje ledvic.

Začetna oskrba bolnika je namenjena zmanjševanju bolečin in preprečevanju okužb sečil. V nasprotnem primeru bo morda potreben kirurški poseg.

Čas postopka je odvisen od osnovnega vzroka hidronefroze in hidroureterja ter povezanih zdravstvenih stanj, ki so lahko prisotna. Na primer, bolnikom z ledvičnim kamnom se lahko dovoli 1-2 tedna, da odstranijo kamen z le podporno obvladovanjem bolečine, če kamen ni popolnoma blokiral pretoka urina. Če pa se pri bolniku pojavi okužba ali če ima samo eno ledvico, se lahko izvede nujni kirurški poseg za odstranitev kamna.

Litotripsija z udarnimi valovi (SWL ali ekstrakorporalna litotripsija z udarnimi valovi) je najpogostejše zdravljenje ledvičnih kamnov v ZDA. trakta v urinu.

Pri bolnikih z zadrževanjem urina in povečanim mehurjem kot vzrokom za hidronefrozo je lahko kateterizacija mehurja vse, kar je potrebno za začetno zdravljenje. Pri bolnikih s strikturami sečnice ali kamni, ki jih je težko odstraniti, lahko urolog v sečevod namesti stent, ki zaobide oviro in omogoča odtekanje urina iz ledvic. Z optičnim daljnogledom, vstavljenim skozi sečnico v mehur, lahko urolog vizualizira, kje sečevod vstopa, in lahko vstavi stent skozi sečevod v ledvično medenico, tako da obide kakršno koli oviro.

Kadar ni mogoče postaviti stenta, je alternativa vstavitev perkutane nefrostomske cevke. Urolog ali intervencijski radiolog s fluoroskopijo vstavi cev skozi bok neposredno v ledvico, da omogoči odtekanje urina.

Nekatera stanja, na primer retroperitonealna fibroza ali tumorji, lahko zahtevajo steroidno terapijo, uradno operacijo ali laparoskopijo za lajšanje hidronefroze ali hidroureterja, medtem ko se za raztapljanje ledvičnih kamnov sečne kisline lahko uporablja peroralna alkalizacija.

Kakšni so zapleti hidronefroze?

Če hidronefroza ostane nezdravljena, lahko povečan pritisk v ledvicah zmanjša sposobnost ledvic, da filtrirajo kri, odstranijo odpadne produkte in tvorijo urin ter uravnavajo elektrolite v telesu. Hidronefroza lahko povzroči okužbe ledvic in v nekaterih primerih popolno izgubo ledvične funkcije ali smrt. Ledvična funkcija se bo začela zmanjševati skoraj takoj z nastopom hidronefroze, vendar je reverzibilna, če oteklina mine. Običajno se ledvice dobro opomorejo, tudi če pride do obstrukcije, ki traja do 6 tednov.

Izraz akutna hidronefroza se lahko uporablja, ko se po odpravi otekline ledvic delovanje ledvic normalizira. Kronična hidronefroza se nanaša na postopen razvoj obstrukcije in počasno izgubo delovanja ledvic.

Ali je mogoče preprečiti hidronefrozo?

Ker je hidronefroza situacija, ki se pojavi zaradi osnovnega vzroka, je preprečevanje odvisno od izogibanja osnovnemu vzroku. Na primer, posamezniki z ledvičnimi kamni, ki povzročajo obstrukcijo sečnice in hidronefrozo, lahko poskušajo zmanjšati možnost ponavljajočega se kamna tako, da ostanejo dobro hidrirani.